Mentorstvo+: razstava Nike Erjavec Interference v Galeriji Alkatraz   

“Razstava Interferenca je nastala v okviru novejšega projekta Galerije Alkatraz Mentorstvo+, ki podpira vzpostavljanje povezav med umetnicami_ki in omogoča njihovo kontinuirano delo v daljšem časovnem obdobju. Ne gre za mentorstvo v pravem pomenu besede, ampak za medgeneracijsko sodelovanje na nehierarhični osnovi, nekakšno vzajemno mentorstvo, kjer lahko obe osebi v vsakem trenutku prevzemata vloge svetovalke_ca, mentorice_ja, (so)kuratorke_ja in ustvarjalke_ca. Dvema osebama, ki zasedata različne položaje znotraj umetniškega sistema, je tako v okviru projekta omogočeno partnersko sodelovanje, v katerem se njuni pristopi dialoško zbližajo skozi preplet vizij, perspektiv, izkušenj in umetniških prijemov. Projekt je vzpodbuda kreativnemu prenosu idej med posameznicami_ki izven utečenih kanalov, zasnovan z namenom spodbujanja medgeneracijskega mreženja in sodelovanja. Razstava je vidni, fizično oprijemljivi rezultat celoletnega dela in posledica vzpostavitve nove platforme za vzajemno učenje in sodelovanje. Projekt zastavlja mnoga vprašanja, od umetnic_kov pa je odvisno, kako bodo odgovorile_i na vprašanje avtorstva, oblikovale_i vsebine skupnega projekta in kako se bodo spopadale_i z izzivi kolektivnega sodelovanja, ki ga je spodbudila galerija.

Tokrat smo k sodelovanju povabile_i Majo Smrekar in Niko Erjavec, ki sta se tekom procesa odločili, da bosta kot dialoški partnerici realizirali samostojno razstavo Nike Erjavec. Umetnici se sicer že poznata, saj je bila Maja Smrekar mentorica Nike Erjavec na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V njunih umetniških delih je opaziti raziskovanje in obravnavo sorodnih tem, ki se nanašajo na sodobnost, v njunih praksah pa pomembno težo nosijo poglobljeno raziskovanje teorije, opazovanje družbenih procesov in spretno prilagajanje okoliščinam ter procesnost kot strategija. Spodbuda k njunemu nadaljnjemu povezovanju prek sodelovanja v projektu Mentorstvo+ se nam je zato zdela zelo smiselna odločitev.” – galerijalkatraz.com

Nika Erjavec (1994) deluje na področju intermedijske umetnosti, gledališča, fotografije in oblikovanja. Leta 2017 je diplomirala na oddelku za unikatno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij kiparstva. Pod mentorstvom Alena Ožbolta, Maje Smrekar in Uršule Berlot se ukvarja z senzorično zaznavo v preseku umetnosti in znanosti ter (ne)vidnimi transformacijami okolja. Naloga izhaja iz daljšega eksperimentalno raziskovalnega procesa vezanega predvsem na fenomen zvoka, od njegove materialnosti do okoljskih sprememb na ravni akustične krajine. Za serijo instalacij (ne)VIDNO in hibridno umetniško raziskavo je leta 2019 dobila Prešernovo nagrado ALUO in bila nominirana za univerzitetno Prešernovo nagrado. V letih študija aktivno sodeluje na lokalnih in mednarodnih razstavah, deluje v intermedjiskih projektih in v gledališču, vodi in se udeležuje različnih delavnic doma in v tujini.

Vabljene_i k ogledu razstave “Interferenca” umetnice Nike Erjavec, ki bo na ogled od ponedeljka, 25. januarja od 11.00. Razstava je nastala v sodelovanju z Majo Smrekar, v sklopu projekta Mentorstvo+. Čas trajanja razstave je odvisen od vladnih ukrepov za zajezitev epidemije

Ogled razstave: 25. 1. 2021 – 29. 1. 2021

Noid in Andrej Fon snemata projekt Sympathy za violončelo, klarinet in 12 visečih uglašenih bobnov   

11. oktobra, v nedeljo ob 20.00, avstrijski zvočni umetnik in violončelist Noid s slovenskim klarinetistom Andrejem Fonom v Cirkulaciji2 v Ljubljani posnel koncert. Rezultati snemanja bodo objavljeni v Ediciji FriForma v prvi polovici leta 2021.

Sympathy je raziskovalni projekt s snare bobni kot resonančnimi predmeti, ki ga je Noid zasnoval med enomesečnim delovnim bivanjem maja 2019 v q-O2 v Bruslju, kjer si je zadal raziskovati možnosti uporabe 12 kromatsko uglašenih bobnov kot podaljške violončela. Dosedanji izid je različica za violončelo in 1 resonančni snare boben, ki je bil lani premierno predstavljen na dunajskem festivalu Zentrale. Zvočna instalacija za 12 kromatsko nastavljenih snare bobnov in ojačan ambient, bo premierno predstavljen v Cirkulaciji2.

Razmeščene – zvočne instalacije Christine Schörkhuber in Noida   

Zvočna umetnica, videastka in glasbenica Christine Schörkhuber in Arnold Haberl aka Noid, violončelist, skladatelj, zvočni umetnik in improvizator sta na delovnem obisku v rezidenčnem Ateljeju Azil, Metelkova mesto, med 12. 9. in 14. 10. 2020 zasnovala in dogradila zvočne instalacije, ki jih bosta predstavila na 3-dnevnem dogodku v  Cirkulaciji 2, Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana. 

– 8. 10. 2020, ob 20.00: otvoritev
– 9. 10. 2020, ogled 18.00-21.00
– 10. 10. 2020, ob 20.00: zatvoritveni dogodek
 
Štiri zvočne instalacije, ki sta jih dunajska umetnika poimenovala Razmestitve / Constallations prinašajo izbor njunega ustvarjanja in raziskovanja zadnjih dveh let. Christine bo predstavila zvočno instalacijo Hrupna preproga / Noise Carpet, ki jo je leta 2018 prvič prikazal festival Klangstärke v Hildesheimu, Nemčija. Počasna hoja po “hrupni preprogi” sproži zvoke, ki se nanašajo na neposredni prostorski kontekst. Na vmesniku med notranjostjo in zunanjostjo “hrupna preproga” obiskovalce vodi po zvočnem sprehodu v drugačno situacijo, ki pobere pričakovano in špekulira z nepričakovanim. Preprogo lahko razumemo tudi kot kolektivni instrument, na katerega lahko igrajo obiskovalci in mimoidoči. Posnetek govorjenih besed, ki je del instalacije v Cirkulaciji 2, je avtorsko delo Anje Golob, slovenske pesnice, urednice, kritičarke, dramaturginje in prevajalke.
Struktura / Structure, naslednja instalacija, ki jo bo predstavila Christine, je amorfna struktura kovinske mreže, ki kaže trenutno socialno konstelacijo, vendar sledi tudi svoji lastni utripajoči logiki. Gre za vrsto kinetičnih predmetov, kjer se podatki senzorjev na podlagi človeške prisotnosti ali komunikacijskih gibov prenesejo na nadzor motorjev. Viseči objekt tako postane analogija mreže, ki nastane v družbenem prostoru med ljudmi v dinamiki minljivih srečanj in interakcij tako fizično kot virtualno.
Sympathy je raziskovalni projekt s snare bobni kot resonančnimi predmeti, ki ga je Noid zasnoval med enomesečnim delovnim bivanjem maja 2019 v q-O2 v Bruslju, kjer si je zadal raziskovati možnosti uporabe 12 kromatsko uglašenih bobnov kot podaljške violončela. Dosedanji izid je različica za violončelo in 1 resonančni snare boben, ki je bil lani premierno predstavljen na dunajskem festivalu Zentrale. Zvočna instalacija za 12 kromatsko nastavljenih snare bobnov in ojačan ambient, bo premierno predstavljen v Cirkulaciji2.
Inštrumenti za enkratno uporabo / Disposable instruments je izbor najdenih predmetov in reči, ki jih bo predelal in uporabil kot glasbene inštrumente.
 
 
Produkcija: KUD Mreža / FriFormA\V, v sodelovanju s Cirkulacija2. Posebna zahvala: Uroš Weber (Zavod Atol) in Tomaž Grom.
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo in Avstrijski kulturni forum Ljubljana.
Dogodki bodo izvedeni v skladu s priporočili NIJZ.

Snemanje albuma s Tilnom Lebarjem in Szilárdom Benesom v rotundi, Selo   

Med 23. in 25. avgustom sta saksofonist Tilen Lebar in madžarski klarinetist Szilárd Benes snemala za izdajo FriForma v rotundi v Selu.

Romanska rotunda Sv. Nikolaja se nahaja dva kilometra zahodno od slovensko – madžarske meje. Zgrajena je bila v 13. stoletju v dolini Kobiljskega potoka ob srednjeveški prometni poti iz Alp v Panonsko nižino. V 19. stoletju so rotundi prizidali zvonik, kupolo prekrili s pločevinasto streho, gotski krilni oltar pa odpeljali v Budimpešto. Okroglo svetišče je arhitekturno odličen preostanek domnevno obsežnejše srednjeveške postojanke. Notranjščina je bila najverjetneje prvič poslikana okoli ali kmalu po letu 1300. Današnjo, deloma rekonstruirano podobo so ji povrnili po obsežnih konservatorskih in restavratorskih delih leta 1956. Poslikava v kupoli je bila restavrirana leta 1980. Rotunda svetega Nikolaja leži na vzpetini, nad dolinskim dnom, ki varuje cerkvico pred poplavnimi vodami. Cerkev je zgrajena iz opeke. Glino in ilovico so pridobili v neposredni okolici. Severovzhodno od rotunde je pokopališče z nagrobnikom plemiške družine Matzenau iz Prosenjakovec. Ob rotundi je tudi energetska točka, v kateri se stikata energiji Kozmosa in Zemlje.

V tej navdihujoči zgodovinski lokaciji sta glasbenika Tilen Lebar in Szilárd Benes, snemala albumu, ki ga pričakujemo v prvi polovici leta 2021 pri Ediciji FriForma.

Tretji letošnji dogodek v serialki FriFormA\V nocoj v Cirkulaciji 2!   

Delo reinterpretira redke industrijske posnetke iz leta 1963, ki v potopisnih sekvencah prikazujejo imerzvine arhitekturne lastnosti obzervatorija. Avtor eksperimentira z opazovalčevim prostorskim, senzoričnim in zvočnim doživljanjem ter izziva meje slušnega in vizualnega dojemanja. S tem gledalcem pušča občutke dezorientiranosti in distopije.

Pod umetniškim psevdonimom Noitu se predstavlja meddisciplinarni umetnik Sašo Puckovski, rojen 1986 v Skopju, Makedoniji. Trenutno živi in deluje v Ljubljani. Posebej ga zanima prekrivanje fizičnega in virtualnega, pri čemer zamegljuje meje med zvočno, vizualno in interaktivno umetnostjo. Njegovo trenutno umetniško delovanje se vrti okoli prostorskih intervencij in ustvarjanja imerzivnih interaktivnih izkušenj, ki združujejo zvok in sliko. Prav tako nenehno raziskuje različne pristope k zvočnemu performansu in zvočni improvizaciji.

https://noitu.space/scatter-radar

Soorganizacija: Cirkulacija 2
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo

POMEMBNO:

Dogodka se udeležite le, če ste zdravi_e, nimate simptomov okužbe s Covid-19 in niste bili izpostavljeni tveganjem za okužbo.

Potrebno je vzdrževati fizično distanco.

Za vstop v zaprte prostore potrebujete masko, pred vstopom si prosimo razkužite roke.

Prosimo, upoštevajte priporočila NIJZ

 

X