Nebo na zemlji – Erik Mavrič v Galeriji Alkatraz   

“Erik Mavrič je akademski slikar, ki se v javnem umetnostnem prostoru ne pojavlja prav pogosto, takrat ko se, pa navadno razstavi monumentalno stvaritev. To je dokazal že na prvi večji samostojni razstavi v Galeriji Krško, kjer je pod skupnim naslovom Kdor besede špara, kruha strada… (2014) predstavil dve monumentalni deli. V prvem z naslovom Garbage Bible je prepisal celotno svetopisemsko besedilo po odlomkih na embalažo, ki mu je ostala od vsakodnevnih nakupov, v drugem z naslovom Zlati kruh pa posušil in pozlatil približno 400 kg kruha. V ta okvir sodi tudi Erikova soba v Hiši kulture v Pivki (2017), stalna poslikava, ki je nastala tako, da je umetnik v celoti porisal stene manjšega galerijskega prostora s suho barvico kot »seizmograf« vizualnega beleženja dejavnosti v tem prostoru. Kar je vsem tem delom skupno in kar jih povezuje tudi z najnovejšim, predstavljenim na tokratni razstavi, je v osnovi preprost, a dolgotrajen, enoličen in ponavljajoči se postopek njihovega nastajanja. Umetnik je vsako od teh del ustvarjal več mesecev ali celo let, po več ur na dan, iz povsem običajnih materialov in s pripomočki najširše rabe. Skratka, ustvarjanje je tesno prepletel s svojim vsakdanjim okoljem in običajnim življenjem.

Na tokratni razstavi predstavlja monumentalno delo z naslovom Nebo na zemlji, v katerem se je lotil prerisovanja nočnega neba s kemičnim svinčnikom na časopisni papir. Pri tem je bilo njegovo izhodišče posnetek z naslovom The visible stars by distance, ki ga je pripravil observatorij Black Oak iz Kalifornije v ZDA in objavil na spletu. Posnetek prikazuje podatkovni model vesolja, ki je viden s prostim očesom, ta pa predstavlja samo fragment vseh zvezd, ki so jih do sedaj zaznali s pomočjo teleskopov. Posnetek je po horizontali in vertikali razdeljen na 475 delov, umetnik pa je posamezne segmente prenašal na strani dnevnega časopisja v povečanem merilu v razmerju 1:10. Fragmentarnost in povečava sta mu omogočila, da je prerisovanje preobrazil v neke vrste dnevniški zapis in pri njem vztrajal celih 17 mesecev, v povprečju po 7 ur na dan. Končni produkt tega procesa je cca 50 m2 (5,073 m x 9,750 m) velika risba-sestavljenka, ki prikazuje zvezdnato nebo, razprostrto čez zapis aktualnih dogodkov na zemlji, obenem pa je tudi umetnikov vizualni dnevnik iz tega obdobja.

V svoji končni obliki delo Nebo na zemlji ponazarja dihotomijo med našim vsakdanjim življenjem in neizmernimi kozmološkimi procesi, ki presegajo vse, kar je človeškega. Na formalni ravni se to kaže v razmerju med monumentalno risbo in izjemno krhkim, neobstojnim nosilcem, na vsebinski ravni pa v razmerju med neskončnostjo prostor-časa, ki ga predstavlja karta nebesnih teles, in bežnostjo dnevnih dogodkov, zabeleženih v dnevnem časopisju. Vendar pa je za polno razumevanje dela skoraj bolj kot končni produkt pomemben proces njegovega nastajanja. Kot smo omenili, je umetnik delo zasnoval in izvedel procesno, skozi postopek prerisovanja, ki je z vidika končnega produkta nesmiseln, saj obstajajo lažje in učinkovitejše metode za prenos zvezdnatega neba na časopisni papir. Smisel prerisovanja torej ni v cilju, nekem končnem produktu, ampak (na) poti. Umetnik je s tem, ko je delo ustvarjal skoraj leto in pol in okrog njega fokusiral svoje bivanje, vanj vnesel eksistencialno komponento. V kontekstu dela kot celote torej umetnik, ki prerisuje, predstavlja posameznika, ki v dihotomiji med bežnostjo vsakdanjega življenja in nedoumljivostjo vesolja preprosto vztraja pri bivanju.” – galerijalkatraz.org

Erik Mavrič (1979, Koper) je 2004 diplomiral, nato je leta 2008 magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Razstavljal na več samostojnih (Hiša kulture Pivka, 2016; Galerija Dimenzija napredka, Nova Gorica, 2014; Galerija Krško, 2014; Projektna soba SCCA, Ljubljana, 2012) in skupinskih (med drugimi: P74, Ljubljana, Hiša kulture Pivka, Center sodobnih umetnosti Celje, Galerija Velenje, Mestna galerija Nova Gorica, Galerija Simulaker, Novo mesto, Galerija Insula, Izola) razstavah. Leta 2012 je prejel posebno priznanje strokovne žirije 16. slovenske kiparske razstave, leta 2002 Študentsko Prešernovo nagrado.

Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Erika Mavriča Nebo na zemlji, v torek, 6. februarja ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Kuratorica razstave je Mojca Grmek.

Ogled razstave: 6. 2. 2018 – 2. 3. 2018

Popoldanski dogodek v Ateljeju Azil: Seijiro Murayama tolkalski solo   

Tolkalec Seijiro Murayama se je rodil leta 1957 v Nagasakiju na Japonskem. Leta 1972 je začel izvajati improvizirano glasbo pod vplivom Vinka Globokarja in muzikologa Fumia Koizumija. Ko se je leta 1999 preselil v Pariz je začel plodna sodelovanja na področju sodobnega plesa, gledališča in performansa. Nastala so partnerstva s glasbeniki, kot so: Michel Doneda, Jean-Luc Guionnet, Éric Cordier, Lionel Marchetti in Mattin – med mnogimi drugimi. Po več kot desetletju bivanja v Evropi se je leta 2013 preselil nazaj na Japonsko, od takrat se občasno vrača v Evropo.

Njegov umetniški princip je vztrajanje na ideji o pluralnih ali interdisciplinarnih odnosih med glasbo in drugimi umetniškimi disciplinami: ples, video, slike, fotografije, literatura itd, zato sodeluje z mnogimi glasbeniki, skladatelji in zvočnimi umetniki . Improvizacija je zanj vedno v ospredju tudi, če ni njegov umetniški cilj. Njegov pristop temelji na pozornosti do prostora in kraja, energije publike ter do kakovosti in doživljanja tišine na različnih ravneh.

Seijiro Murayama je v zadnjem desetletju večkrat obiskal eno izmed svojih najbolj priljubljenih začasnih rezidenc – Atelje Azil. Ob zaključku dvotedenske rezidence, bo 13. januarja v soboto, ob 17. uri izvedel solistični nastop. Zaradi omejene kapacitete prostora lahko povabimo zgolj 15 ljudi, zato nam, prosim sporočite na e-mail: info.kudmreza@gmail.com, če se želite udeležiti koncerta.

Poleg Seijira Murayame bomo letos v Ateljeju Azil gostili kar nekaj daljših rezidenc. Aprila prihaja južnokorejski improvizator in skladatelj akustične, elektronske in elektroakustične koncertne glasbe ter intermedijski umetnik,Hunjoo Jung. Maja bomo gostili ilustratorko Katrin Kadelke in razvijalca internetnih aplikacij ter novelista Maria Sieberta iz Nove Zelendije, Septembra prihaja stripovski umetnik Vincent Pernollet, član razvpitega francoskega kolektiva Le Dernier Cri, novembra pagostimo finska ilustratorka in grafičarko Ullo Aatinen.

Sobota, 13. 1. 2018, ob 17.00 – Atelje Azil, Ljubljana

Nuclear Dream Weavers Compound v Klubu Gromka   

Prvi letošnji dogodek v koncertnem ciklu FriForma se bo odvil v posebnem sodelovanju z najpomembnejšimi slovenskimi organizatorji izzivalnih godb: Zavod Sploh / Confine Aperto, Miha Zadnikar / Defonija, HUD “O” / Rojišče, Klub Metulj / Sunday Noise. V četrtek, 11. januarja, ob 21.00 v Klubu Gromka, bomo z združenimi močmi, predstavili novorojeni mednarodni free jazz oktet.

Semena zasedbe Nuclear Dream Weavers Compound so bila zasajena na lanskem Improconu, plodove katerih bosta ameriška vokalistka Linda Sharrock in nemški saksofonist Mario Rechtern, skupaj z najvidnejšimi glasbeniki iz Slovenije in Srbije, predstavila v Klubu Gromka. Marko Karlovčec na saksofonih, Marina Džukljev na Fender Rhodsih, Tomaž Grom in Jošt Drašler na kontrabasu, Aleksandar Škorić in Vid Drašler na bobnih bodo glasni, hitri in precej udarni!

Četrtek, 11. 1. 2018, ob 21.00 – Klub Gromka, Ljubljana

Lo Milo: Razstava “Arch” v Galeriji Nočna izložba Pešak   

Za Lo Mila so značilne organske, abstraktne in geometrijske oblike, ki so povezane z arhitekturnimi elementi prostora. Njegove intervencije so interaktivne z gledalcem, saj se v celoti razkrijejo prav z določene točke gledalčevega pogleda.

Pri tokratni razstavi, naslovljeni Arch, gre za ponovitev oziroma multipliciranje določene oblike. Nastalo delo se nanaša na sam razstavni prostor, tam se je delo začelo in tam se tudi konča. Beseda “arch” (lat. arcus) v angleškem jeziku pomeni obok ali lok. Polkrožni zaključek je značilen tudi za peterico oken Nočne izložbe Pešak. Lo Milo intervenira v prostor tako, da obliko okenskih okvirjev natančno prenese na papir, kjer jih poljubno dodaja vse dotlej, dokler ne pride do želenega učinka. Umetnik pravi, da je rezultat posega optična igra silnic pravega okna in narisanih linij. Pri tem se vzpostavi mreža linij kot celostna vizualna podoba vseh oken znotraj enega umetniškega dela.

Kurator: Adrijan Praznik

Galerija Nočna izložba Pešak

Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo

X