FriForma

Alpenglow 7 sodi v mednarodni vrh sodobne improvizirane glasbe, ki letos povezuje vodilne avstrijsko Štajerske in slovenske glasbene ustvarjalke/ustvarjalce. Na dvodnevnem srečanju se bo v eksperimentalnem duhu predstavilo 19 avstrijskih izvajalk/izvajalcev, ki v preteklosti praviloma še niso delili odra s 13 slovenskimi glasbenimi improvizatorkami/improvizatorji. Namen kuratorske ekipe je občinstvu ponuditi nepredvidljive in hkrati vrhunske dosežke skupnega dela desetih novonastalih zasedb.

Nastopajoči so izrazito prepoznavni ne le izključno v svobodno-improvizacijski, jazzovski ali širši eksperimentalni sceni, ampak se mnogi spretno udejanjajo tudi v novi in komorni glasbi.

Pobudnika mednarodne izmenjave sta glasbenika in vodilna predstavnika graškega združenja V:NM (Verein zur Förderung und Verbreitung Neuer Musik) Josef Klammer in Elisabeth Harnik. Srečanje se bo zgodilo v okviru koncertnega cikla FriForma, ki bo s tem sodelovanjem omogočil pogoje za realizacijo ustvarjalnih potencialov, kariernih priložnosti in pretok zamisli med domačimi in avstrijskimi izvajalkami/izvajalci.

Sodelovanje bo potekalo v dveh korakih. V prvem koraku gre za gostovanje na 13. festivalu V:NM v Gradcu med 18. in 21. avgustom 2021. Gostovanja se bo udeležilo 13 domačih glasbenih improvizatork/improvizatorjev, ki bodo vzajemno v formacijah s 24 avstrijskimi glasbenicami/glasbeniki izvedli nastope v živo. V času festivala bo na ogled tudi zvočna instalacija Interferenca, ki je delo intermedijske ustvarjalke Nike Erjavec. Zasedbe je sestavila kuratorska ekipa: Josef Klammer, Elisabeth Harnik, Nataša Serec in László Juhász. Povratna “prijateljska tekma” – Alpenglow 7 se bo odigrala v galeriji ŠKUC in Klubu Gromka 26. 8. 2021 in 27. 8. 2021 v Klubu Cankarjevega doma.

Četrtek, 26. 8. 2021

Galerija ŠKUC, 19.00-20.30

Tea Vidmar: glas
Annette Giesriegl: glas
Ana Kravanja: glas, violina
Josef Klammer: tolkala, sintetizirani glasovi

Nick Acorne: elektronika, krmilna ročica
Borut Savski: elektronika
Seppo Gründler: kitara, elektronika

Klub Gromka, 21.00-23.00

Tanja Feichtmair: altovski saksofon
Cene Resnik: tenorski saksofon
Urban Kušar: bobni

Robert Lepenik: kitara, elektronika
Samo Kutin: hurdy-gurdy
Jaka Berger: bobni, elektronika
Patrick Wurzwallner: bobni

Petek, 27. 8. 2021

Klub Cankarjevega doma, 18.30-20.30

Tilen Lebar: altovski saksofon
Se-Lien Chuang: klavir, glas
Andreas Weixler: kitara, elektronika

Yvonne Hofmeister: glas
Valentina Štrucelj: klarinet
Maria Flavia Cerrato: klavir
Franz Schmuck: tolkala

Matej Bunderla: saksofon
Katharina Klement: klavir, elektronika
Denovaire: esraj

Klub Cankarjevega doma, 21.00-23.00

Alfred Lang: trobenta
Kaja Draksler: klavir
Reinhard Ziegerhofer: kontrabas

Elisabeth Harnik: klavir
Matjaž Bajc: kontrabas
Zlatko Kaučič: tolkala

Christoph Wundrak: trobenta, eufonij
Cene Resnik: tenorski saksofon
Armin Pokorn: kitara

Organizacija: KUD Mreža/FriForma Ljubljana in V:NM Gradec
Celostna podoba: Luka Cimolini

Srečanje so podprli: Ministstvo za kulturo – RS, MOL – Oddelek za kulturo, Avstrijski kulturni forum Ljubljana, SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji, Zvezna dežela Štajerska, Zvezno ministrstvo Avstrije za umetnost, kulturo, javni servis in šport, KiG! in drugi…

11. oktobra, v nedeljo ob 20.00, avstrijski zvočni umetnik in violončelist Noid s slovenskim klarinetistom Andrejem Fonom v Cirkulaciji2 v Ljubljani posnel koncert. Rezultati snemanja bodo objavljeni v Ediciji FriForma v prvi polovici leta 2021.

Sympathy je raziskovalni projekt s snare bobni kot resonančnimi predmeti, ki ga je Noid zasnoval med enomesečnim delovnim bivanjem maja 2019 v q-O2 v Bruslju, kjer si je zadal raziskovati možnosti uporabe 12 kromatsko uglašenih bobnov kot podaljške violončela. Dosedanji izid je različica za violončelo in 1 resonančni snare boben, ki je bil lani premierno predstavljen na dunajskem festivalu Zentrale. Zvočna instalacija za 12 kromatsko nastavljenih snare bobnov in ojačan ambient, bo premierno predstavljen v Cirkulaciji2.

Med 23. in 25. avgustom sta saksofonist Tilen Lebar in madžarski klarinetist Szilárd Benes snemala za izdajo FriForma v rotundi v Selu.

Romanska rotunda Sv. Nikolaja se nahaja dva kilometra zahodno od slovensko – madžarske meje. Zgrajena je bila v 13. stoletju v dolini Kobiljskega potoka ob srednjeveški prometni poti iz Alp v Panonsko nižino. V 19. stoletju so rotundi prizidali zvonik, kupolo prekrili s pločevinasto streho, gotski krilni oltar pa odpeljali v Budimpešto. Okroglo svetišče je arhitekturno odličen preostanek domnevno obsežnejše srednjeveške postojanke. Notranjščina je bila najverjetneje prvič poslikana okoli ali kmalu po letu 1300. Današnjo, deloma rekonstruirano podobo so ji povrnili po obsežnih konservatorskih in restavratorskih delih leta 1956. Poslikava v kupoli je bila restavrirana leta 1980. Rotunda svetega Nikolaja leži na vzpetini, nad dolinskim dnom, ki varuje cerkvico pred poplavnimi vodami. Cerkev je zgrajena iz opeke. Glino in ilovico so pridobili v neposredni okolici. Severovzhodno od rotunde je pokopališče z nagrobnikom plemiške družine Matzenau iz Prosenjakovec. Ob rotundi je tudi energetska točka, v kateri se stikata energiji Kozmosa in Zemlje.

V tej navdihujoči zgodovinski lokaciji sta glasbenika Tilen Lebar in Szilárd Benes, snemala albumu, ki ga pričakujemo v prvi polovici leta 2021 pri Ediciji FriForma.

Uruk v svojem imenu poudarjajo duhovno in ritualno plat svoje glasbe, skozi katero se četverica loteva nekaterih zakoreninjenih nasprotij, recimo med lepoto in krutostjo. Materijo najdejo v bližnjevzhodnih tradicijah, metodo v sodobni improvizaciji, četvorka pa po sestavi in znanstvih deluje tudi kot dvojni duet, ki poleg razmerij med tradicijo in sodobnostjo odpira tudi različne potenciale igre v kvartetu.

Uruk:

Isabelle Duthoit (FR), klarinet, glas
Franz Hautzinger (AT), trobenta, glas
Hamid Drake (ZDA), ročni bobni, glas
Michael Zerang (ZDA), ročni bobni, glas

Isabelle Duthoit
Klasično izobražena klarinetistka je v svojem razvoju preizkusila in ostala enako zvesta tako komponirani kot improvizirani glasbi. Izvajala je dela modernih skladateljev (Berio, Boulez, Xenakis, Messiaen), a tudi pela v rock zasedbi Fogo, ob tem pa se frekventno pojavlja v manjših konstalacijah kot solo improvizatorka, duetih s Philom Mintonom ali, najpogosteje, Franzom Hautzingerjem. Njeno vokalno tehniko opisujejo kot predjezikovno, njeno igranje klarineta pa atonalno, pri čemer izkušnje z moderno komponirano glasbo ne ostanejo ločene. Poleg številnih mednarodnih festivalov, je lani obiskala tudi mesto žensk s Sophie Agnel in Angelico Castello (združena FriForma z Defonijo in Confine Aperto).

Franz Hautzinger
Avstrijski trobentač med formativne dogodke šteje koncert Hannibal Marvin Petersona v bližjnem Nickelsdorfu. Študent graške akademije je zaradi bolezni igranje moral prekiniti za več let, po povratku pa se je instrumenta lotil na raziskujoč in neakademski način, kar je kasneje oznanil tudi skozi z elektronsko glasbo navdahnjeno, a obenem povsem akustično igro brez elektrofonije. Poleg številnih sodelovanj znotraj sodobne avstrijske impro-scene med prelomno delo šteje svoj l. 2000 izdani solo cd Gomberg, s katerim je postal mednrodno priznan član improvizatorske glasbene skupnosti. Približno v istem času začne sodelovanje z berlinskim kolektivom Zeitkratzer. Leta 2016 je nastopil z 8-članskim elektro-akustičnim ansamblom Sonic Mountain v okviru serijalke Friforma.

Hamid Drake
Hamid Drake (r. 1955) je ameriški bobnar in tolkalec. Kadar ni na turneji, živi v Chicagu. Od preloma tisočletij velja za vrhunskega bobnarja na področju jazzovskih in improviziranih muzik, a je morda še bolj znan po vključevanju vplivov afro-kubanskih, reaggea, indijskih ter arabskih vplivov, kar se pozna tudi v priložnostnih razširitvah standardnega bobnarskega seta. V 70-ih je nastopal kot član Foday Musa Suso’s Mandingo Griot Society; preden je postal legendaren, je z legendami igral, pri nas smo ga najpogosteje slišali kot člana različnih zasedb z Michaelom Zerangom ali Williamom Parkerjem, nazadnje pa na letošnjem Jazzu Cerkno v ansamblu Luca Ex-a.

Michael Zerang
Čikaški tolkalec, improvizator in skladatelj, je na turneji takorekoč že od leta 1981 in ves ta čas svoja sodelovanja bogati z različnimi ad hoc zasedbami in sošpilavci, med katerimi omenimo vsaj someščana Freda Andersona, Kena Vandermarka, ali Hamida Drakea, z zadnjima dvema tudi v razvpitem čikaškem tentetu Petra Brötzmanna. Leta 2004 je svoje delovanje razširil v področje bližnjega vzhoda, kjer je vodil številne delavnice, sicer pa je tudi v rodnem čikagu večkrat stopil v vlogo koncertnega organizatorja. Poleg tega sodeluje tudi z gledališčem in plesalci, v naših krajih pa je nazadnje vodil delavnico v okviru festivala Neposlušno, kjer je marca letos tudi nastopil.

Vstopnina: 5€

Koncertni cikel podpira Ministstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo.

Ponedeljek, 18 11. 2019, ob 20.00 – Klub Gromka, Ljubljana

V tokratnem dogodku združujemo koncertna cikla FriForma in FriFormA\V z nastopi 5 ustvarjalk, ki iz dokaj različnih izhodišč napovedujejo praviloma trans-zvočne oziroma multimedijske dogodke – če pa je to tudi edini njihov skupni imenovalec, pa se bo zaradi nepredvidljivosti treba šele prepričati. V prvem delu bosta znanki iz orkestra Theremidi, Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder, skupaj s srbsko kolegico Manjo Ristić skozi tri solo nastope predstavile samostojne projekte, ki zvok na karseda samosvoje načine prepletajo z biološkim in geografskim. Po skupni improvizaciji vseh treh pa nas ponovno obišče še logaško-berlinska naveza vizualne umetnice Katje Oberlintner in vokalistke ter skadateljice Ine Puntar, ki bosta v svojem deloma pripravljenem, deloma improviziranem nastopu v precep vzela Carrollovo Alico v čudežni deželi.

Spored:

Katja Oberlintner & Ina Puntar: Alica, avdio-vizualni performans

Performans bosta avtorici premierno izvedli v obliki vnaprej pripravljenega materiala z elementi improvizacije. V delu se lotevata literarnih in umetniških navezav na delo Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, ki ga obravnavata kot večplastno celoto, skozi katero se predvsem lotevata vprašanj identitete, transformacije, časa, smisla/nesmisla in drugih.

Robertina Šebjanič: “Črne kaplje (Ligofilija)”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)

V jamah je zvok, ki prebija tišino, zvok kapljanja. Majhne a vztrajno prisotne kapljice so “prenos informacij”, vsebujejo podatke o življenjskih pogojih, ki pronicajo globoko v jamo in so vir hrane za biološko življenje, kakor tudi gradbeni material za geološke strukture. Zvočni posnetki, ki se uporabljajo za kompozicijo, so iz terenskega snemanja s hidrofonom iz reke v Planinski jami. / http://robertina.net

Ida Hiršenfelder: “Morfogeneza – Pena”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Dinamični procesi s pol-modularno uporabo sintetizatorjev zvoka, računalniško manipuliranim zvokom in strukturami s terenskimi posnetki. Dinamiko tekočin uravnava sistem samoorganizacije. Zvoka ne ustvari, temveč ga odkriva, podobno kot pri modularni sintezi, pri kateri imajo glasbila lastno samoorganizacijsko logiko. / http://beepblip.org

Manja Ristić: “Črni otok”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Serija je navdahnjena z otokom Korčulo in stalnim zvočnim mapiranjem otoške pokrajine. Posamezni deli so oblikovani skozi performans, zvočno umetnostjo, instalacijo, digitalno in interaktivno umetnostjo in vizualnimi implikacijami v obliki fotografij in grafičnih notacij. / http://manjaristic.blogspot.com

Robertina Šebjanič & Ida Hiršenfelder & Manja Ristić: skupinska svobodna improvizacija, (20 min.)

Vstopnina: 5€
Koncertna cikla podpira Ministstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo.

Torek, 12. 11. 2019, ob 20.00 – Osmo/za, Ljubljana