Dogodki

Uruk v svojem imenu poudarjajo duhovno in ritualno plat svoje glasbe, skozi katero se četverica loteva nekaterih zakoreninjenih nasprotij, recimo med lepoto in krutostjo. Materijo najdejo v bližnjevzhodnih tradicijah, metodo v sodobni improvizaciji, četvorka pa po sestavi in znanstvih deluje tudi kot dvojni duet, ki poleg razmerij med tradicijo in sodobnostjo odpira tudi različne potenciale igre v kvartetu.

Uruk:

Isabelle Duthoit (FR), klarinet, glas
Franz Hautzinger (AT), trobenta, glas
Hamid Drake (ZDA), ročni bobni, glas
Michael Zerang (ZDA), ročni bobni, glas

Isabelle Duthoit
Klasično izobražena klarinetistka je v svojem razvoju preizkusila in ostala enako zvesta tako komponirani kot improvizirani glasbi. Izvajala je dela modernih skladateljev (Berio, Boulez, Xenakis, Messiaen), a tudi pela v rock zasedbi Fogo, ob tem pa se frekventno pojavlja v manjših konstalacijah kot solo improvizatorka, duetih s Philom Mintonom ali, najpogosteje, Franzom Hautzingerjem. Njeno vokalno tehniko opisujejo kot predjezikovno, njeno igranje klarineta pa atonalno, pri čemer izkušnje z moderno komponirano glasbo ne ostanejo ločene. Poleg številnih mednarodnih festivalov, je lani obiskala tudi mesto žensk s Sophie Agnel in Angelico Castello (združena FriForma z Defonijo in Confine Aperto).

Franz Hautzinger
Avstrijski trobentač med formativne dogodke šteje koncert Hannibal Marvin Petersona v bližjnem Nickelsdorfu. Študent graške akademije je zaradi bolezni igranje moral prekiniti za več let, po povratku pa se je instrumenta lotil na raziskujoč in neakademski način, kar je kasneje oznanil tudi skozi z elektronsko glasbo navdahnjeno, a obenem povsem akustično igro brez elektrofonije. Poleg številnih sodelovanj znotraj sodobne avstrijske impro-scene med prelomno delo šteje svoj l. 2000 izdani solo cd Gomberg, s katerim je postal mednrodno priznan član improvizatorske glasbene skupnosti. Približno v istem času začne sodelovanje z berlinskim kolektivom Zeitkratzer. Leta 2016 je nastopil z 8-članskim elektro-akustičnim ansamblom Sonic Mountain v okviru serijalke Friforma.

Hamid Drake
Hamid Drake (r. 1955) je ameriški bobnar in tolkalec. Kadar ni na turneji, živi v Chicagu. Od preloma tisočletij velja za vrhunskega bobnarja na področju jazzovskih in improviziranih muzik, a je morda še bolj znan po vključevanju vplivov afro-kubanskih, reaggea, indijskih ter arabskih vplivov, kar se pozna tudi v priložnostnih razširitvah standardnega bobnarskega seta. V 70-ih je nastopal kot član Foday Musa Suso’s Mandingo Griot Society; preden je postal legendaren, je z legendami igral, pri nas smo ga najpogosteje slišali kot člana različnih zasedb z Michaelom Zerangom ali Williamom Parkerjem, nazadnje pa na letošnjem Jazzu Cerkno v ansamblu Luca Ex-a.

Michael Zerang
Čikaški tolkalec, improvizator in skladatelj, je na turneji takorekoč že od leta 1981 in ves ta čas svoja sodelovanja bogati z različnimi ad hoc zasedbami in sošpilavci, med katerimi omenimo vsaj someščana Freda Andersona, Kena Vandermarka, ali Hamida Drakea, z zadnjima dvema tudi v razvpitem čikaškem tentetu Petra Brötzmanna. Leta 2004 je svoje delovanje razširil v področje bližnjega vzhoda, kjer je vodil številne delavnice, sicer pa je tudi v rodnem čikagu večkrat stopil v vlogo koncertnega organizatorja. Poleg tega sodeluje tudi z gledališčem in plesalci, v naših krajih pa je nazadnje vodil delavnico v okviru festivala Neposlušno, kjer je marca letos tudi nastopil.

Vstopnina: 5€

Koncertni cikel podpira Ministstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo.

Ponedeljek, 18 11. 2019, ob 20.00 – Klub Gromka, Ljubljana

V tokratnem dogodku združujemo koncertna cikla FriForma in FriFormA\V z nastopi 5 ustvarjalk, ki iz dokaj različnih izhodišč napovedujejo praviloma trans-zvočne oziroma multimedijske dogodke – če pa je to tudi edini njihov skupni imenovalec, pa se bo zaradi nepredvidljivosti treba šele prepričati. V prvem delu bosta znanki iz orkestra Theremidi, Robertina Šebjanič in Ida Hiršenfelder, skupaj s srbsko kolegico Manjo Ristić skozi tri solo nastope predstavile samostojne projekte, ki zvok na karseda samosvoje načine prepletajo z biološkim in geografskim. Po skupni improvizaciji vseh treh pa nas ponovno obišče še logaško-berlinska naveza vizualne umetnice Katje Oberlintner in vokalistke ter skadateljice Ine Puntar, ki bosta v svojem deloma pripravljenem, deloma improviziranem nastopu v precep vzela Carrollovo Alico v čudežni deželi.

Spored:

Katja Oberlintner & Ina Puntar: Alica, avdio-vizualni performans

Performans bosta avtorici premierno izvedli v obliki vnaprej pripravljenega materiala z elementi improvizacije. V delu se lotevata literarnih in umetniških navezav na delo Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, ki ga obravnavata kot večplastno celoto, skozi katero se predvsem lotevata vprašanj identitete, transformacije, časa, smisla/nesmisla in drugih.

Robertina Šebjanič: “Črne kaplje (Ligofilija)”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)

V jamah je zvok, ki prebija tišino, zvok kapljanja. Majhne a vztrajno prisotne kapljice so “prenos informacij”, vsebujejo podatke o življenjskih pogojih, ki pronicajo globoko v jamo in so vir hrane za biološko življenje, kakor tudi gradbeni material za geološke strukture. Zvočni posnetki, ki se uporabljajo za kompozicijo, so iz terenskega snemanja s hidrofonom iz reke v Planinski jami. / http://robertina.net

Ida Hiršenfelder: “Morfogeneza – Pena”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Dinamični procesi s pol-modularno uporabo sintetizatorjev zvoka, računalniško manipuliranim zvokom in strukturami s terenskimi posnetki. Dinamiko tekočin uravnava sistem samoorganizacije. Zvoka ne ustvari, temveč ga odkriva, podobno kot pri modularni sintezi, pri kateri imajo glasbila lastno samoorganizacijsko logiko. / http://beepblip.org

Manja Ristić: “Črni otok”, solo, zvočna kompozicija, (10 min.)
Serija je navdahnjena z otokom Korčulo in stalnim zvočnim mapiranjem otoške pokrajine. Posamezni deli so oblikovani skozi performans, zvočno umetnostjo, instalacijo, digitalno in interaktivno umetnostjo in vizualnimi implikacijami v obliki fotografij in grafičnih notacij. / http://manjaristic.blogspot.com

Robertina Šebjanič & Ida Hiršenfelder & Manja Ristić: skupinska svobodna improvizacija, (20 min.)

Vstopnina: 5€
Koncertna cikla podpira Ministstvo za kulturo RS in MOL – Oddelek za kulturo.

Torek, 12. 11. 2019, ob 20.00 – Osmo/za, Ljubljana

Na tokratnem FriFormA\V dogodku se bosta naša gosta zvoka in slike lotevala enotno in povezano, a upoštevajoč aktualne možnosti poigravanja z virtualnim prostorom in znotraj njega. Terrain Study je performans za solo izvajalca, ki je prek vmesnika povezan z virtualnim prostorom, po katerem se giblje in ga oblikuje tako s svojo fizično podobo kot z zvokom do točke nerazločljivosti med svojo perspektivo in 3D-svetom, ki je viden na velikem zaslonu. V Game Over klarinetist upravlja z avatarjem po kompleksnem dvodimenzionalnem svetu, sestavljenem iz okolij različnih videoiger. Vsaka njegova akcija je poseg tako v glasbeno dogajanje kot v videoigro, katere pravila lahko postopoma spreminja, s tem pa se performans razvije v raziskavo možnosti posameznikovega izraza, da vpliva na vnaprej definirana pravila sistema, v katerem se giblje.

Christof Ressi in Szilárd Benes sledita ideji zoperstavljanja skrajnim psihičnim stanjem s sredstvi glasbene in medijske umetnosti. Instrumentalni zvoki bas klarineta učinkujejo na elektroniko, video in telesno gibanje ter omogočajo publiki vstop v raznoliko umetniško vizijo, ki jo tvori krajina človeške duše. Oba glasbenika druži želja po prečenju meja: Szilárd Benes z navdihi iz sodobne, free jazz ali klezmer glasbe nenehno išče možne razširitve zvoka svojega inštrumenta, medtem ko Christof Ressi rad oblikuje žive elektronske postavitve z računalniškimi programi, ki mu omogočajo spontano in neposredno manipulacijo zvoka in videa. Skupaj iščeta nova sredstva izražanja, za katera verjameta, da jih bosta našla v spojitvi različnih medijev. Pri tem ohranjata osebno definicijo glasbe karseda odprto. Komadi so večinoma avdiovizualni koncepti improvizacij, s posebnim fokusom na različnih aspektih in oblikah glasbenega součinkovanja med različnimi mediji, kot so zvok, slika in gibanje.

Szilárd Benes (1990) se je rodil v mestu Keszthely na Madžarskem, zadnjih osem let pa živi v Gradcu v Avstriji. Študij klarineta je zaključil pri prof. Stefanu Schillingu. S svojim projektom Colors of Music se je kot solist prvič predstavil leta 2013, s projektom FModulations pa je nastopil v Budimpešti leta 2015. V Gradcu je izvedel projekt Clarinetronix, dvourno samostojno izvedbo z basovskim klarinetom, elektroniko in videom. Deluje tudi v kolektivu Schallfeld, leta 2013 je ustanovil Klezmer Band of Graz ter sodeloval z mnogimi sodobnimi skladatelji v premiernih izvedbah njihovih del. Sodeloval je na odmevnih glasbenih festivalih: Wien Modern, Steirischer Herbst, Tage Neuer Musik Graz, Internationale Ferienkurse für Neue Musik Darmstadt, ICAD, IMPULS. V letu 2015 je na Univerzi Karla Franza v Gradcu na tekmovanju osvojil prvo nagrado za komponiranje. Benes je na povabilo KUD Mreža igral s Tilnom Lebarjem in Gabriele Drab v sklopu karavane impro kocertov Brezmejna disonanca #2 (april, 2018) , ki je potovala, od Dunaja preko Gradca v Ljubljano.

Christof Ressi (1989) je avstrijski skladatelj, aranžer, razvijalec programske opreme in zvočni umetnik. Po učenju igranja čela v otroških letih se je hitro naučil igrati klavir in električno kitaro ter zelo zgodaj razvil zanimanje za klasično, jazz, rock in elektronsko glasbo. Na Univerzi v Gradcu je študiral klasično in jazz kompozicijo ter aranžiranje, trenutno pa tam študira računalniško glasbo. Njegova umetniška dela sestavljajo različni slogi in področja glasbe, kot so sodobna klasična glasba, jazz, eksperimentalna elektronika ali avdiovizualna glasba. Trenutno redno komponira in oblikuje žive elektronske postavitve za gledališke ter plesne produkcije. Sodeloval je tudi pri drugih glasbenih podvigih, denimo kot aranžer pop in jazz skladb ter glasbe za televizijo in kino. Navdušuje se nad multimedijo in računalniškim programiranjem. Njegova glasbena dela so bila odigrana in predstavljena v Avstriji, Švici, na Švedskem, v Mehiki, na Japonskem, Kitajskem, v Veliki Britaniji, ZDA in Južni Afriki. Prejel je dve nagradi Downbeat Student Music Awards za jazz aranžma in kompozicijo. Sodeloval je tudi pri interaktivni instalaciji videastke Valérie Wolf Gang Lovljenje Amerike, ki je bila predstavljena v okviru skupinske razstave Trk v matični galeriji Alkatraz.

Sreda, 30. 10. 2019, ob 20.00 – Osmo/za, Ljubljana

Oba aktivna muzičista smo pred komaj četrt stoletja že lahko slišali znotraj Elektrošokboogie tria z Igorjem Bezgetom ter kasneje še ob priložnostnih špilih ravno tako v triu, tokrat pa nas bo doletela redka priložnost, slišati ju v dialogu. Ravno tako lahko redkost pripišemo triu pozavn, ki ga v tem primeru sestavljajo tri različne glasbene izkušnje, razpete med sodobne komponirane, improvizirane in jazzovske muzike. Nemško – čikaški trio Jeb Bishop, Matthias Müller in Matthias Muche je prvič zabeležen leta 2016, ko je v Kölnu nastal in bil leto kasneje za založbo NotTwo izdan živi posnetek Konzert Für Hannes.

“Za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se v KUD-u Mreža povezali s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti, svetovno znano institucijo, ki stoji v naselju Logje na skrajnem zahodu Slovenije v stavbi častitljive starosti, s svojim nazivom pa izpostavlja, da je sodobna umetnost v današnjem času dosegla svoje robove. Muzej se nahaja sredi neokrnjene narave in z izvajanimi aktivnostmi prevprašuje metodologijo, pristope in stvaritve sodobne umetnosti, kar je povezava par excellence z delom vsestranskega umetnika Damijana Kracine, ki ga ekskluzivno zastopa. Muzej tudi gosti njegovo stalno spreminjajočo se stalno razstavo. Akademski kipar in večmedijski ustvarjalec je bil še do nedavnega prisoten v AKC Metelkova mesto, kjer je od leta 2008 uporabljal umetniški atelje. Obdobje se je končalo z letom 2018, ko je kandidiral in bil izbran za uporabnika ateljejskega prostora v Švicariji v parku Tivoli v Ljubljani. Kljub temu je Damijan Kracina v metelkovskem prostoru še vedno še kako prisoten – s projekti, ki jih je izvajal, jih še vedno izvaja ali je bil prisoten pri njihovi zasnovi, ter z mnogimi postavitvami v javnem prostoru, ki dajejo pečat Avtonomnemu kulturnemu centru Metelkova mesto.

V Galeriji Alkatraz redno gostimo pregledne razstave metelkovskih umetnic_kov in za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se odločili z razstavo Damijana Kracine obeležiti prelomni čas, zaznamovan z odhodom tega relevantnega avtorja iz delovnega prostora. V dogovoru s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti smo se odločili, da po uspešnem vzoru njihove stalne razstave del tudi tu razstavo zasnujemo po zgledu kabineta čudes. Ta princip je pravzaprav značilen za ustvarjalca, saj kabinet(e) čudes ‘vedno znova konstruira in vanj vključuje kuriozitete, na katere naleti na popotovanju po lastni duševni pokrajini’, kot je poetično povedala Klavdija Figelj ob otvoritvi njegove razstave Nelagodje smisla 8. julija 2019 v Knjižnjici Cirila Kosmača v Tolminu.” – galerijalkatraz.com

Damijan Kracina (1970) je leta 1996 zaključil študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter leta 1999 magistriral iz kiparstva in video umetnosti na isti instituciji. Izpopolnjeval se je v Grazu v Avstriji ter v New Yorku, na Tamarind Institutu v Albuquerqueju ter na Santa Fe Art Institutu v ZDA. Bil je ustanovni član umetniške skupine Provokart ter ustanovitelj in nekaj časa tudi umetniški vodja centra za umetnost ARTileria Kluže. Je tudi soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Vljudno vabljene_i na otvoritev pregledne razstave Damijana Kracine “Ostanki”, v ponedeljek, 2. septembra ob 20:00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljene_i tudi na vodstvo z umetnikom, v soboto, 7. septembra ob 18:00.

Ogled razstave: 2. 9. 2019 – 20. 9. 2019