Galerija Alkatraz

FemLink-Art je kolektiv vizualnih umetnic, ki sta ga ustanovili C. M. Judge (ZDA) in Veronique Sapin (Francija/ Kanada) v letu 2005. FemLink raziskuje nove oblike umetniškega mreženja in transnacionalnega sodelovanja, njegov namen je tudi pomoč umetnicam, ki imajo težje razmere za ustvarjanje in manj priložnosti za razstavljanje svojih del. Do sedaj je k gradnji skupnega umetniškega dela, ki ga sestavljajo video kolaži različnih tem, ustvarjalno prispevalo 145 umetnic iz 63 držav s štirih kontinentov, z več kot 300 deli. Ustanoviteljici pišeta, da so “bila dolgo časa merila estetskega prežeta z vsiljenimi omejitvami in dominirana s principi izključevanja, legitimnosti in hierarhije”; projekt je bil ustvarjen kot izrazito političen odgovor, ki aktivno nasprotuje spregledanosti umetnic, temelji na povezovanju ter preseganju neenakosti na področju umetnosti. Deluje tako, da k sodelovanju k določeni temi video kolaža povabita umetnice, ki prispevajo osebna videnja konkretne tematike brez kakršnih koli omejitev, razen časovne. Video je namreč lahko dolg največ 2 minuti. V Galeriji Alkatraz bosta soočeni tematiki video-kolažev Agresija (Agression) in Čudenje (Wonder) 44 avtoric, po izboru ene izmed ustanoviteljic kolektiva, kuratorice Veronique Sapin. Kljub temu, da se temi zdita popolno nasprotje, obe s pomočjo videov, presunljivih in raznolikih v avtorskih pristopih, prevprašujeta resničnost, nudita kritičen premislek o sedanjosti in razkrivata tisto, kar je v njej pogosto spregledano.

Razstavljujoče umetnice: Evgenija Demnievska (Srbija), Vouvoula Skoura (Grčija), Luzia Simons (Brazilija), Viviana Berco (Argentina), Hiroko Okada (Japonska), Sara Malinarich (Čile), Evelin Stermitz (Avstrija), Ingrida Pičukane (Latvija), Sabine Mooibroek (Nizozemska), Véronique Sapin (Francija), Maria Rosa Jijon (Ekvador), Tayeba Begum Lipi (Bangladeš), Amaranta Sanchez (Mehika), Eva Koch (Danska), C. M. Judge (ZDA), Alessandra Arno (Italija), Tanja Koistila (Finska), Maria Dominguez Alba (Španija), Ana Grobler (Slovenija), Elaine Frigon (Kanada), Alena Kupčikova (Češka), Mesrure Melis Bilgin (Turčija), Anna Titovets (Rusija), Ligia Bouton (Brazilja), Dagmar Kase (Estonija), Laura García (Mehika), Susana Pilar Delahante Matienzo (Kuba), Zuzanna Janin (Poljska), Vesna Bukovec (Slovenija), Ayesha Sultana (Bangladeš), Maria Papacharalambous (Ciper), Loes Heebink (Nizozemska), Amina Zoubir (Alžirija), Cagdas Kahriman (Turčija), Patricija Gilyte (Litva), Carolina Saquel (Čile/Francija), Angelika Rinnhofer (Nemčija), Itziar Barrio (Španija), Liang Wei (Kitajska), Diana Yun (Kazahstan), Cecilia Vignolo (Urugvaj), Jelena Mišković (Srbija), Chantal du Pont (Kanada), Seema Nusrat (Pakistan).

Vljudno vabljene_i k ogledu skupinske razstave video kolažev “FemLink-Art: Agresija in Čudenje” od četrtka, 28. maja od 11.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Ljubljana. Kuratorica razstave je Veronique Sapin.

Ogled razstave: 28. 5. 2020 – 19. 6. 2020

“Za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se v KUD-u Mreža povezali s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti, svetovno znano institucijo, ki stoji v naselju Logje na skrajnem zahodu Slovenije v stavbi častitljive starosti, s svojim nazivom pa izpostavlja, da je sodobna umetnost v današnjem času dosegla svoje robove. Muzej se nahaja sredi neokrnjene narave in z izvajanimi aktivnostmi prevprašuje metodologijo, pristope in stvaritve sodobne umetnosti, kar je povezava par excellence z delom vsestranskega umetnika Damijana Kracine, ki ga ekskluzivno zastopa. Muzej tudi gosti njegovo stalno spreminjajočo se stalno razstavo. Akademski kipar in večmedijski ustvarjalec je bil še do nedavnega prisoten v AKC Metelkova mesto, kjer je od leta 2008 uporabljal umetniški atelje. Obdobje se je končalo z letom 2018, ko je kandidiral in bil izbran za uporabnika ateljejskega prostora v Švicariji v parku Tivoli v Ljubljani. Kljub temu je Damijan Kracina v metelkovskem prostoru še vedno še kako prisoten – s projekti, ki jih je izvajal, jih še vedno izvaja ali je bil prisoten pri njihovi zasnovi, ter z mnogimi postavitvami v javnem prostoru, ki dajejo pečat Avtonomnemu kulturnemu centru Metelkova mesto.

V Galeriji Alkatraz redno gostimo pregledne razstave metelkovskih umetnic_kov in za 26. obletnico AKC Metelkova mesto smo se odločili z razstavo Damijana Kracine obeležiti prelomni čas, zaznamovan z odhodom tega relevantnega avtorja iz delovnega prostora. V dogovoru s Poslednjim muzejem sodobne umetnosti smo se odločili, da po uspešnem vzoru njihove stalne razstave del tudi tu razstavo zasnujemo po zgledu kabineta čudes. Ta princip je pravzaprav značilen za ustvarjalca, saj kabinet(e) čudes ‘vedno znova konstruira in vanj vključuje kuriozitete, na katere naleti na popotovanju po lastni duševni pokrajini’, kot je poetično povedala Klavdija Figelj ob otvoritvi njegove razstave Nelagodje smisla 8. julija 2019 v Knjižnjici Cirila Kosmača v Tolminu.” – galerijalkatraz.com

Damijan Kracina (1970) je leta 1996 zaključil študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter leta 1999 magistriral iz kiparstva in video umetnosti na isti instituciji. Izpopolnjeval se je v Grazu v Avstriji ter v New Yorku, na Tamarind Institutu v Albuquerqueju ter na Santa Fe Art Institutu v ZDA. Bil je ustanovni član umetniške skupine Provokart ter ustanovitelj in nekaj časa tudi umetniški vodja centra za umetnost ARTileria Kluže. Je tudi soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. Od leta 2010 je profesor na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Vljudno vabljene_i na otvoritev pregledne razstave Damijana Kracine “Ostanki”, v ponedeljek, 2. septembra ob 20:00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Vabljene_i tudi na vodstvo z umetnikom, v soboto, 7. septembra ob 18:00.

Ogled razstave: 2. 9. 2019 – 20. 9. 2019

S temo letošnje Svetlobne gverile se podajamo v raziskovanje in osmišljanje različnih vidikov in konceptov meja, naj si bodo te razumljene kot fizične, optične, družbene, psihološke ali povsem duhovne kategorije, ki razdvajajo, a hkrati tudi zbližujejo in povezujejo. Predstavili bomo dela, ki raziskujejo ločnice med imaginarnim in realnim, med javnim in zasebnim, med preteklostjo in sedanjostjo … dela, ki raziskujejo meje človeške percepcije in domišljije ter tako ponujajo premislek o fenomenu, ki spričo aktualnega dogajanja vzbuja nemalo zanimanja.

Ena od festivalskih postojank tokratnega festivala je tudi Galerija Alkatraz, kjer se s samostojno razstavo predstavlja nemški kolektiv RaumZeitPiraten. Gre za kolektiv treh umetnikov, ki ustvarjajo značilne ‘tehno’ svetlobne instalacije, mobilne in kinetične naredi-si-sam skulpture iz predelanih optoakustičnih naprav. Kolektiv tokrat zasega celotno galerijo, kjer predstavljajo projekt, ki izhaja iz historičnega koncepta t. i. razširjenega kina (Expanded Cinema) iz 70. let. Slednji  za razliko od klasične filmske projekcije združuje film in druga tehnološka sredstva, npr. video, umetnost, posebne efekte, holograme … RaumZeitPiraten napovedujejo ironično predelavo razširjenega kina: gledalec se tako v vizualno nasičenem prostorskem konglomeratu spreminja v aktivnega udeleženca metanarativne, veččutne ‘filmske’ pripovedi.

Ob odprtju razstave se pred Galerijo Alkatraz obeta še ponovitev analognih projekcij z naslovom Čez glavo, projekta dijakov in dijakinj ljubljanske Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Gre za analogne improvizacije z grafoskopi, pri katerih bodo udeleženci demonstrirali svojo kreativno znanje pri ustvarjanju živih likovnih pripovedi.

RaumZeitPiraten je avdiovizualni, prostor in čas spreminjajoči umetniški kolektiv avtorjev Tobiasa Daemgena, Jana Ehlena in Moritza Ellericha. Od leta 2007 delujejo kot umetniška skupina, ki v svojem imenu združuje inspirativni Einsteinov koncept štiridimenzionalnega Raumzeita (prostora-časa), kot pirati pa se čutijo dolžne, da se izven tradicionalnih okvirov produkcije s temi koncepti tudi svobodno poigravajo.

Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave kolektiva RaumZeitPiraten “O nemožnosti meja”, v četrtek, 23. maja, ob 21.30, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava poteka v sklopu 13. mednarodnega festivala svetlobe Svetlobna gverila.

Produkcija: Strip Core/Forum Ljubljana & Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (projekcije)
Koprodukcija: Galerija Alkatraz/KUD Mreža

Ogled razstave: 23. 5. 2019 – 15. 6. 2019

“Projekt Osnovni zidaki logike 1 je nadaljevanje umetnikovega sodelovanja z dunajsko galerijo Schleifmühlgasse, ki se je udejanjilo v razstavi The Measure Of Profit (2014), in je osnovan kot minimalistična kiparska postavitev. Na gledalko_ca v prvi vrsti deluje prek prostorsko-telesne in vizualne zaznave, po poglobitvi pogleda pa v ospredje stopi njeno vsebinsko sporočilo. V prostoru sta dve skulpturi; dve vzporedni postavitvi iz lesenih kvadrov in pene. Vsebinsko konstrukcije sprva delujejo nekoliko abstraktno, po natančnejšem pregledu instalacije in risanih shem na stenah pa postane jasno, da objekta predstavljata štiri ključne krivulje logike profitne ekonomije. Prvi sklop predstavlja idejne predpostavke profitne logike. Drugi sklop prikazuje njeno delovanje v praksi, na primeru statistik zadnjih sedmih desetletij.

Razstava je poskus napraviti ključne elemente logike, ki dominira in usmerja ekonomsko in politično okolje, v katerem živimo, neposredno dojemljive. Prvi sklop predstavlja krivulje, ki jih logika izrisuje v abstraktnem, idejnem svetu brez omejitev stvarnega sveta, tako da je logika izvedljiva v svoji predpostavljeni obliki. Drugi sklop predstavlja iste krivulje, a v stvarnem svetu; kakršne se izrisujejo zadnjih sedemdeset let. Primerjava obeh sklopov razgrinja zapletanja logike v lastna protislovja in omejitve okolja.” – galerijalkatraz.org

Julij Borštnik je študiral kiparstvo na ALUO v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2007. Leta 2005 je prejel študentsko Prešernovo nagrado in mednarodno nagrado za umetnike Essl Art Award. Leta 2008 je vpisal podiplomski študij filozofije, ki ga v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici izvaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Poglavitni cikli njegovega ustvarjanja so The Future Of Work (serija štirih celovečernih dokumentarcev v soavtorstvu z Abelom Heijkampom), Osnovni zidaki logike (The Measure Of Profit, Galerija Schleifmühlgasse, Dunaj, Avstrija, 2014) in Potencialni prostor (razstavi Pre-rod na Kemijskem inštitutu, 2018; razstava Na poti v galeriji Srečišče, 2013; razstava Vzgib in možnosti v Delavskem domu Trbovlje, 2011; performativno predavanje na festivalu Osebno/kolektivno, 2011). Redno sodeluje tudi s kiparko Katjo Oblak na področju kiparstva in videa. Od leta 2008 se posveča tudi delu in organizaciji na področju likovne pedagogike (kiparstvo, slikarstvo, animacija) za različne starostne skupine. Od leta 2011 poučuje kiparstvo na Likovno izobraževalnem centru (LICE) v Ribnici ter risanje in kiparstvo na Likovni šoli v Mestni galeriji NG, katere soustanovitelj je.

Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Julija Borštnika Osnovni zidaki logike 1, v četrtek, 17. januarja 2019, ob 19:00, v Galerijo Alkatraz, Ljubljana.

Ogled razstave: 17. 1. 2019 – 8. 2. 2019

“Maruša Meglič je talentirana ustvarjalka, osredotočena predvsem na kakovost razstavne izkušnje in ne kvantiteto produkcije umetnosti. Njena dela so dodelana in premišljena kljub temu, da je relativno novo ime v svetu umetnosti. Site – specific razstava v Galeriji Alkatraz razkriva, da ima dober čut za prostor pri gradnji prostorskih kompozicij, za katere sta značilna izčiščenost in enostavnost. Umetnica konsistentno uporablja ta netipičen pristop, ki ga sicer nismo vajene_i pri večini drugih razstav. Največkrat namreč posamezna dela tvorijo razstavo, tu pa je medij izražanja pravzaprav razstava kot celota.

Projekt Človek je osamljen otok Maruše Meglič je site specific umetniško delo, ki se prilagaja Galeriji Alkatraz in gradi iz njenih značilnosti. Vsebinsko pa je instalacija pravzaprav inscenirana eksistencialna drama, ki apelira na gledalko_ca in jo_ga sili v razmišljanje o pomenu bivanja. Sonce, ki ni sonce, okvirji hiše, ki to ni in črna tla, ki zanikajo vse, so večplastne scenske metafore življenja in bivanja.” – galerijalkatraz.org

Maruša Meglič se je rodila leta 1989 v Ljubljani. Po opravljeni maturi na gimnaziji Poljane v Ljubljani, se je leta 2009 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pod mentorstvom prof. Žige Kariža je leta 2012 diplomirala ter s tem zaključila študij prve stopnje slikarstva. Izobraževanje je nadaljevala na študijski izmenjavi v Pragi, na Akademiji za umetnost, arhitekturo in dizajn. Trenutno končuje magistrski študij slikarstva na ljubljanski ALUO. Maruša Meglič je svoja dela predstavila na samostojnih razstavah: Skin Deep (HOoST, Ljubljana, 2017), Warm Heart Faint of Heart (Chalton Gallery, London, 2016), Umetnik potrebuje le malo (KIOSK Kino Šiška, Ljubljana, 2015), Nekaj rožnatega (Bežigrajska galerija, Ljubljana, 2013). Sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah v Sloveniji (galerija Škuc, 2016; Jakopičeva galerija, 2016; MSUM+, 2015; MGLC, 2013; Galerija Alkatraz, 2012) in v tujini (ESSL Museum, Dunaj, 2015; Galerija Kortil, Reka, 2015; Constantin Brancusi Gallery, Bukarešta, 2014; Gallery Medium, Bratislava, 2013). Je prejemnica Nagrade Essl Art Award CEE 2015.

Vljudno vabljene_i na otvoritev razstave Maruše Meglič “Človek je osamljen otok”, v četrtek, 10. maja 2018, ob 20.00, v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava bo 30. maja na ogled od 11.00 do 18:00.

Zahvaljujemo se za podporo podjetjema Filc d.o.o. in Kemoplast d.o.o.

Ogled razstave: 10. 5. 2018 – 30. 5. 2018