Deej Fabyc, ki je v Ljubljani že razstavljala svoje video delo na skupinski razstavi v okviru Mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore, je sedaj na 20 dnevni umetniški rezidenci v Studiu Azil v Metelkova mestu. V tem času bo imela predavanje in predstavitev svojega umetniškega in kuratorskega dela v Zavodu za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. V sredini meseca junija 2011 se bo umetnica vrnila v Ljubljano in realizirala skupek performansov in instalacijo na svoji samostojni razstavi v Galeriji Alkatraz. V prezentaciji na SCCA-Ljubljana po predstavila zgodnejša umetniška dela in obenem prosila občinstvo, da sodeluje z njo pri tekoči raziskavi. Predavanje je tudi poziv za informacije v zvezi z njenim očetom Paulom Duncanom Jonesom.
Proces in raziskovanje sta pomembna elementa njenih angažiranih performans/video predstavitev. Pri nastajajočem delu, ki bo predstavljen v Galeriji Alkatraz, je vstopna točka dejstvo, da je kot otrok živela nekaj mesecev v Ljubljani. Zaradi narave očetovega dela, je verjela, da je vohun. Službena pot ga je v poznih 60ih in zgodnjih70ih letih vodila po številnih vzhodno evropskih deželah. V letu 1970 pa je bil kot statistični svetovalec zaposlen v Titovi administraciji. To je bilo edino izmed vseh potovanj, kamor je seboj pripeljal še družino. V tem času je Deej Fabyc z družino živela v Hotelu Bellevue. Njen načrt je razkriti skrite sledove javnih in osebnih zgodovin skozi katere naseljujemo in vidimo mesto. Otroškim spominom in potencialno izmišljenim podrobnostim bo sledila kot kartograf in tako na mesto plastila alternativno zgodovino. Njeno raziskovanje, ki se je ob prihodu v Ljubljano pričelo v Arhivu Republike Slovenije, se nadaljuje in razvija.
Umetnica naslavlja psihološko dimenzijo osebne in politične izkušnje travme. Je umetnica, ki jo fascinirata sozvočje osebnih zgodovin v kontekstu širše javnosti in aganžma v zvezi z socialnimi sistemi. Njeno delo po načelu “osebno je politično” ne razlikuje med umetnostjo in življenjem. Z obširnimi projekti performativnih instalacij in videov se je ukvarjala v 90ih letih, v zadnjem desetletju pa se je osredotočila na film in performans v živo. Od 90ih let razstavlja po vsem svetu. Ključne razstave vključujejo Dialogue kuratorja Thea Tegalaarsa v Galeriji W139 v Amsterdamu, Contempora v National Gallery of Victoria v Melbournu, Australiji in potujočo razstavo Don’t Call it Performance kuratorja Paca Barragana, ki je bila premierno predstavljena v Muzeju Reina Sofia v Madridu, zaključno pa v El Museo Del Barrio v New Yorku. V svoji praksi je predana tudi razstavljanju in sodelovanju z drugimi umetniki, kar udejanja preko direktorskega delovanja v Elastic Residence v Londonu od leta 2004 in kot članica KISS-a, skupine umetnikov, ki se ukvarjajo s tematiko nadzora. Kurirala je številne razstave v Londonu in Avstraliji. Živi v Londonu in je trenutno izredna profesorica na Time Based Media v londonski Metropolitan University.
Produkcija: KUD Mreža/Galerija Alkatraz
http://www.galerijalkatraz.org
Koprodukcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si/