Otvoritev fotografske razstave
Luca Donnini (Italija): Insanely Great (Noro dobro)
Vsak portret Luce Donninija je resno stremljenje za goloto. Da bi bila igra izziv za vse vpletene, fotograf svoje modele išče na tistih robovih družbe, kjer čudaška in gola telesa, seks ali perverzija, sprememba spola ali dvoumne identitete niso tabu, pač pa način življenja in del specifičnega, političnega razmišljanja. Biti to, kar si, v teh krajih pomeni sprejeti lastno telo, pa naj bo obilno ali suhljato, poraščeno ali obrito, ženstveno ali možato, potetovirano ali naličeno, transspolno ali transseksualno...
Soočenju s portreti in fotografovo pripovedjo, ki jih uokvirja, se ne da izogniti. Fotografije nas očarajo, ker se izogibajo sentimentalnosti, senzacionalizmu ali preprosto obtoževanju družbe za to, da v življenja, ki strmijo v gledalko in gledalca, "dobri ljudje" nikoli ne zaidejo. Nasprotno, zdi se, da te portretiranci nagovarjajo in neposredno sprašujejo: "Che cazzo fai?"
Fotografije Luce Donninija, podobno kot dela najpomembnejše in najbolj vznemirljive predstavnice »novega dokumentarnega stila«, Diane Arbus, slavijo pristno aristokracijo; tisto, ki je preživela že toliko preizkušenj, da se nima česa več bati. Postala je to, kar je. Tam, kjer so s prstom kazali na čudaštvo, "pokveke" in pošastno normalne ljudi, je drugačnost postala vrednota. V tej novi luči se v raznolikost zaljubljamo z lahkoto.
Tatiana Escobar, Marginal Epiphany - About the Photography of Luca Donnini
Biografija
Luci Donniniju (Rim, 1961) ne primanjkuje poguma. Z mešanico drznosti, radovednosti in poželenja se v svojem fotografskem delu vedno znova podaja na iskanje osebnosti, njegova eleganca in politična drža pa se v fotografijah izražata v avtorjevi nenavadni, voajerski prisotnosti. Luca dela tudi kot scenograf za filmske in televizijske produkcije. Od leta 1997 raziskuje gledališče, v Barceloni, Parizu in Pragi pa je obiskoval igralsko šolo. Poleg tega se ukvarja še z lutkovnim gledališčem, v režijski vlogi pa je sodeloval pri produkciji različnih videov, umetniških instalacij in gledaliških postavitev. V fotografskem delu (trenutno uporablja Rolleiflex) se posveca zgodbam, ki jih pripovedujejo telesa, ki se giblje skozi različne spolne identitete.
Na ogled do 13. marca 2009.
Urnik: pon.-pet., 14.00-18.00
V soboto, 7. marca, bo galerija odprta med 12.00 in 18.00.
***********************************************************
Web: Anna Ehrlemark
