19.30, Galerija Kapsula (podhod Ajdovščina), Ajdovščina 1, Ljubljana
Otvoritev razstave / Video projekcije

Razstava video del ob 10. obletnici feminističnega in queer festivala Rdeče zore

 

Razstava z razlicnih zornih kotov ponuja poglede na trgovino z ljudmi in na seksualno delo. Govori tudi o težkem položaju deprivilegiranih družbenih slojev, najpogosteje žensk in otrok, ki nimajo ne možnosti ne moči, da bi izboljšali svoje življenjske razmere.

 

Aprilija Lužar (Slovenija): Video portret Marina (video, 2006, 19'09'')
Aprilija Lužar bo iz videoprodukcije Govoreči portreti projekta Ženski Taxi, TAXI ART predstavila Video portret Marina. Gre za javno izpoved, v kateri ženska iz Hrvaške, ki je bila sama žrtev trgovine z ljudmi, prvič razkrije svojo identiteto.

Biografija
Aprilija Lužar s svojimi deli sega na področje političnega aktivizma. Že od leta 1987 se kot aktivistka in umetnica s svojim medijskim nastopanjem bori za politične pravice lezbijk in gejev, kar je tematizirala tudi v svojih razstavah in ciklusih slik. Njen multimedijski mobilni projekt Ženski taxi je leta 2002 zmagal na mednarodnem natečaju V-Day Stop Rape Contest, ki spodbuja izvirne strategije za preprečevanje nasilja nad ženskami, za katerim stoji ameriška aktivistka in avtorica kultnih Monologov vagin, Eve Ensler.

 

Deej Fabyc (Velika Britanija): Catch/Snatch (video, 1997/2002, 9'32'')
Video Catch/Snatch prikazuje avtorico na njenem takratnem delovnem mestu, v bordelu, med preoblačenjem iz vsakdanjih oblačil v večerno, službeno obleko. Snemalka z lascivno govorico opisuje preoblačenje, medtem ko se druge delavke med svojimi rutinskimi opravili sprehajajo pred kamero. Video je bil predstavljen na razstavah Perspecta 99: Living Here, Now (Performance Space Gallery, Sydney, 1999), Private Parts (MUMA, Monash University Museum of Art, Melbourne, Avstralija, 1998) in Starring Five Years (London, 2000).

Biografija
Deej Fabyc se ukvarja z videom, fotografijo, performansom in instalacijami. Je ustanoviteljica in vodja umetniškega projektnega prostora Elastic Residence. Vodi tudi KISS - mednarodni kuratorij umetnikov, ki se ukvarjajo s problematiko nadzora.

 

Tadej Pogačar (Slovenija): Prvi svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega Parazitizma (dokumentarni video, 2001, 21'50'')
Video dokumentira Prvi svetovni kongres seksualnih delavcev in Novega Parazitizma, prvo javno manifestacijo projekta Code: Red, ki je potekala v Paviljonu prostitucije blizu parka Giardini di Castello na 49. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Na kongresu so različne skupine in organizacije predstavile razmere na trgu seksualnega dela in strategije za delavski boj, glavni poudarek pa je bil na tehnikah organiziranja, izobraževanja, samopomoči in samozaščite. Dogodek je vključeval pogovore, video projekte, razstave, performanse, dokumentarne publikacije ipd.

Biografija
Tadej Pogačar z večletnim multidisciplinarnim projektom Code: Red raziskuje problematiko trgovanja z belim blagom, prostitucijo in načine preživetja tistih marginaliziranih ljudi, ki so izključeni iz legalne ekonomije. Pogačar raziskuje samoorganizacijo seksualnega dela, ki je pomemben vir prihodkov za nekatere marginalizirane skupine ljudi. Projekt Code: Red aktivno posega v obstoječe stanje in išče nove poti k spreminjanju družbeno, ekonomsko in politično spornih vprašanj. S performansom in razstavo Code: Red, Brasil, Daspu je gostoval tudi na 27. bienalu v Sao Paolu leta 2006.

 

Duba Sambolec (Slovenija/Norveška): I Don't Remember, NoHomeVideos© (video performans, 1999/2000, Color & Sound, 120', nastopata Duba Sambolec in Laurent Amprimoz)
V sto dvajset minut dolgem video performansu se avtorica s prevezanimi ocmi in težko prtljago v rokah opoteka pred veliko projekcijo drvecega vlaka. Vodi jo strog, ukazujoc in nasilen moški glas, ki jo na vsak nacin želi spraviti izven zaslona, izven vidnega polja in s tem izven javnega življenja.

Biografija
Duba Sambolec od leta 1992 živi na Norveškem, kjer je bila do študijskega leta 2006/07 profesorica umetnosti in predstojnica oddelka za kiparstvo na umetniški akademiji v Trondheimu (Norwegian University of Science and Technology), od avgusta 2008 pa uči na akademiji v Oslu (National Academy of Fine Art). Njeni novejši projekti so multimedijske instalacije, ki vključujejo skulpture, ready-made objekte, video performanse, digitalni foto kolaž in zvok. V sedemdestih si je umetnica s produkcijo, ki je bila za tedanja lokalna estetska merila šokantna in provokativna, pa tudi s sodelovanjem v javnih diskusijah, izborila prostor v umetniškem svetu, kjer so prevladovali in bili bolj cenjeni moški avtorji. Njeno zgodnje delo Ženske prihajajo!, kip ženske na motorju iz leta 1976, je v slovenskem prostoru prvo feminstično umetniško delo v pravem pomenu izraza. Pojavilo se je vzporedno z ostalimi feminističnimi umetniškimi praksami v ZDA, Veliki Britaniji in njihovimi odmevi drugje po svetu.

 

Na ogled do sobote, 7. marca 2009 med 11.00 in 15.00.

***********************************************************

Web: Anna Ehrlemark