Meštirix

Zvrst: Futuristična eksistencna komedija v nadaljevanjih
Igrajo avtorice: Mojca Dimec, Mojca Funkl, Maruša Geymayer-Oblak, Barbara Krajnc Kostumografija: Alenka Globočnik Fabjan, Akultura, Marija Mojca Pungerčar
Scenografija: Irena Pivka
Zvočna oprema: Jure Vlahovic, Brane Zorman
Lučno oblikovanje: Borut Cajnko
Oblikovanje: Tanja Radež
Organizacija in stiki z javnostmi: Tamara Bračič
Fotografija: Diego Andres Gomez Devetak
Producent: KUD Metrix, Ljubljana

Enooki Kluni: Kaj je že to Metrix?
Pero: To je zgodba, ko one tri x oropajo draguljarno, izgubijo torbo in še zdaj bežijo
ter jih je strah.
Enooki Kluni: Kaj pa je potem Meštirix?
Pero: Ja, da štiri igrajo, štiri x zdaj išcejo torbo, saj veš, ena ptica še ne prinese prihodnosti, ce pa kure zraven pridejo, se pa že da kaj narediti, a ne? Ha, ha, ha.

Leta 2001 smo ustvarjalke Mojca Dimec, Maruša Geymayer-Oblak in Mojca Funkl s sodelavci v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto, ustvarile Metrix - gledališko miniaturko za tri ženske in torbo. Izhodišcna ideja je bila, da "me tri" že na samem začetku poskušamo koncept uprizoritve ustvariti tako, da omogoča v vsako nadaljevanje zgodbe vpeljati eno igralko več, oziroma več igralk, če je naš končni cilj uprizoritev z naslovom Mestox ali "Me sto x". Osnovna zgodba treh prijateljic, ki se z ropom hočejo povzpeti po družbeni lestvici, s kombinacijo žanrov, ki prihajajo iz različnih gledaliških izrazov, s krožno strukturo ter z vzratnim postopkom, ki nudi vpogled v posamezne rezine časa, tak cilj omogoča. Hkrati je naša metoda, ki nas vodi do novih konceptov prostora in časa, tako učinkovita, da se je igrati z njo pravi užitek.

Meštirix - gledališka miniaturka za štiri ženske, torbo in črno škatlo je nadaljevanka Metrix, kjer smo oropale draguljarno in za rešitev edinega odrskega rekvizita, ženske torbice, nujno potrebujemo četrto, Barbaro Krajnc. Na koncu pa še peto, negativko. Ker s peto se vse začne in konča. Zgodbo o nas štirih, ki jo uprizarjamo me štiri, komentirata Pero in enooki Kluni, ki sta ptici, ki bosta sicer izumrli najkasneje, pa vendar razumeta prizadevanja naravovarstvenic, ki z izgubljenim patentom Nikole Tesle potujeta v času in iščeta višjo človekovo zavest, ki bo zmogla ukiniti sedanji gospodarski sistem izkoriščanja. Kako prevzetno, me tri pa iščemo samo torbo polno draguljev, izgubljeno v času z diamanti, ametisti, topazi, opali, oniksi, safirji, z jantarjem in biseri in se nas vrabci, šmarnice, pastirice, lastovke, slavci, brinovke in golobi sploh ne tičejo. Ko srečamo četrto, se pred nami razpre horizont dogodkov, ki mu ne bomo mogle pobegniti.

Predstava je nastala s podporo Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost MOL Ljubljana in je bila premierno uprizorjena 11. januarja 2004 ob 20.00 v klubu Gromka, AKC Metelkova mesto.

Hvala: Goran Bogdanovski, Bojan Merlin, Trak Mengeš, Diego Andres Gomez Devetak in Studio Manjana, klub Gromka, AKC Metelkova mesto

© RDEČE ZORE 5 . Email . Oblika: Phant&Puntza