»Mladinski« roman Die Rote Zora und ihre Bande je v letih po I. svetovni vojni napisal nemški pisatelj (pa tudi potujoči trgovec, ključavničar, mizar, urednik in še kaj) Kurt Kläber. Rdečo zoro in druge zgodbe je objavil pod psevdonimom Kurt Held, saj se je moral kot nemški politični prebežnik Hitlerjeve dobe in kot komunist tudi v Švici zavezati molčečnosti in je Rdečo zoro pisal pod grožnjo izgona iz druge domovine. Po Stalinovem paktu s Hitlerjem je opustil komunizem kot izdano ideologijo, ohranil pa je anarhistične ideale, ki jih poosebljajo tudi vihrava rdečelaska Zora in njena druščina »prestopniških« dečkov.

Zgodba je preprosta: nad hrvaškim mestecem Senj je zapuščena graščina, ki jo Zora zasede v prepričanju, da grad pripada revnim ljudem, ki nimajo doma. S tovariši reši iz zapora dvanajstletnega Branka, ki je bil zasačen pri kraji hrane in Branko se, tako kot mnogi drugi lačni in osiroteli otroci, pridruži Zori. Skupaj s starim ribičem Gorianom se soočijo z moralo vaščanov, ki obsoja njihov način življenja, pri tem pa Senjčani kmalu vidijo, da je v vsesplošni revščini povojnega časa težko zagovarjati enakost revnih in bogatih. Odločijo se, da divjim otrokom ponudijo posvojitev...

Kurt Kläber je tudi v drugih romanih - Die Schwarze Brüdern in Giuseppe und Maria - opisuje medsebojno pomoč revnih otrok, ki spoznajo, da samo skupaj lahko kljubujejo nepravičnemu svetu odraslih. Postal je zagovornik ubežnih otrok ulice, Rdeča Zora pa simbol, ki se po navdihu lahko primerja z romanoma Razbojniška hči Ronja in Pika Nogavička Astrid Lindgren.

Več o avtorju in Rdeči Zori je moč prebrati (v nemščini) na spletni strani Kurtovega založnika:unionsverlan.ch.