Festival se je od leta 2000, ko so Rdeče zore prvič vzšle nad Metelkovo mestom, korenito spremenil. Pod vplivom vseh ljudi, ki so na festivalu sodelovali, o njem razpravljali, predvsem pa opazili neizogibna protislovja, ki jih s seboj prinaša želja po politizaciji umetnosti in estetizaciji politike, so se Rdeče zore iz ženskega festivala spremenile v feministično-queer praznovanje.

Tudi letos je Rdečim zoram ljubše izpraševanje presečišč med feminizmi in queer politikami kot njihovo premočrtno opredeljevanje. Prav tako se sprašujemo, če meja med družbenim in biološkim spolom v svetu, v katerem oba določa kultura, nemara le ni preveč smiselna. In kaj ima s tem opraviti spolnost? Posebej spolnost kot pridobitniška dejavnost, pa naj gre za prisilno prostitucijo ali hoteno delo v pornografski industriji. Kateri spoli in telesa so v slednji nevidni? Kje so porno filmi, ki se zoperstavljajo monopolu predvidljive in kupoprodajne filmske porno industrije? Kaj nam o užitku vedo povedati sodobni avtorski pornografski in erotični filmi?

Vprašanjem ni videti konca. Ob stoti obletnici Dneva žena, katero praznujemo s poudarkom na sodobni problematiki slabšanja delovnih pogojev za ženske, se velja vprašati tudi, kdo danes dela feministično politiko in umetnost v Sloveniji. Za koga? Prav tako nas zanima, kako obiskovalke in obiskovalci gledate na festivalsko druženje zabave s politiko. Vas zanimajo pretekli feministični boji ali sedanjost? In s kakšnim pogledom zrete v prihodnost? Vas zanima tisto, kar se zdi oprijemljivo in "resnično", ali tisto, o čemer sanjamo? Kdo si še vzame čas za razmišljanje o možnih poteh do ljube pravičnosti? Ob deseti obletnici Rdečih zor se zdi, da je prednost festivalskega vzdušja prav ta, da nam vsaj za trenutek omogoči utopični ples na dvoreznem in dvospolnem robu še kako resničnega sveta.

Vabljene in vabljeni na ples!

 

***********************************************************

Web: Anna Ehrlemark